Naraščajoči stroški energije in potreba po zmanjšanju emisij CO2 predstavljajo velike izzive za podjetja. Strogi predpisi, kot je CSRD (Direktiva o trajnostnem poročanju podjetij), in izvajanje novih standardov, kot so znanstveno utemeljeni cilji (SBTi), od podjetij zahtevajo večja prizadevanja. Hkrati imajo kupci od svojih dobaviteljev visoka pričakovanja glede ogljičnega odtisa izdelkov (PCF), okolju prijaznih in trajnostnih materialov ter energetske učinkovitosti.
Za kupce in odločevalce to odpira novo perspektivo glede naložb v avtomatizacijsko tehnologijo. Stroški energije in materiala lahko vplivajo na ekonomsko vzdržnih učinkovitih avtomatizacijskih rešitev. Navsezadnje energijska učinkovitost in ohranjanje virov nista več le modni muhi, temveč merljiva dejavnika, ki neposredno vplivata na stroške obratovanja. Glede na izhodiščni sistem lahko ukrepi za izboljšanje učinkovitosti zmanjšajo porabo energije in obratovalne stroške; dobo vračanja naložbe pa je treba izračunati za vsako posamezno uporabo. Ta dvojni prihranek – pri energiji in materialu – pogosto vodi do hitrejše amortizacije investicijskih stroškov, kot je bilo prvotno predvideno.
Vendar pa segajo koristi daleč prek takojšnjih prihrankov pri stroških. Za uveljavljanje strožjih okoljskih predpisov, kot sta Zakon o energijski učinkovitosti (EnEfG) in Direktiva o poročanju o trajnostnem razvoju podjetij CSRD, postaja vse pomembnejše pregledno dokumentiranje trajnostne uspešnosti. Izbrane avtomatizacijske in podatkovne rešitve lahko zagotovijo tehnične podatke za upravljanje energije in trajnosti. Spodbujajo ustvarjanje energijsko učinkovitih procesov, izboljšujejo sledljivost in zagotavljajo natančne podatke za poročila o trajnostnem razvoju.
Za razvijalce in oblikovalce lahko trajnostna avtomatizacija postane katalizator inovacij. Ključni podatki, kot sta poraba energije in ogljični odtis, so v ospredju procesa načrtovanja. Za celostni pogled je pomembno upoštevati tako odtis proizvodnje kot tudi odtis v življenjski dobi. Vključevanje trajnostnih vidikov v razvojni proces sicer zahteva premislek, vendar ponuja tudi priložnost za inovativne rešitve. Jasne zahteve in pregledna konzola s pomočjo orodij pomagajo pri načrtovanju sistema uporabiti pravo tehnologijo – pnevmatsko, električno ali kombinirane rešitve – s pravimi dimenzijami. Tehnične možnosti so številne: Senzorji, kot so senzorji pretoka v pnevmatskih sistemih ali senzorji navora v električnih pogonih, omogočajo natančno beleženje in optimizacijo porabe energije. Napredna orodja za analizo podatkov pomagajo optimizirati delovanje strojev in zmanjšati porabo virov. Sistemi za spremljanje stanja lahko napovedujejo in preprečujejo okvare, kar ne le poveča učinkovitost sistema, temveč tudi podaljša življenjsko dobo sestavnih delov. K boljšemu splošnemu ravnovesju prispevajo tudi izdelki z manjšo vsebnostjo CO₂ (npr. iz bioplastike). Digitalni dvojčki lahko zagotovijo vse ustrezne informacijske modele za komponente avtomatizacije in aktivne verige v paketu in kot digitalno predstavitev – od inženirskega procesa do navideznega zagona (VIBN) in obratovalnih faz do recikliranja.
Poleg vidikov, kot so modularnost, enostavna popravljivost in možnost recikliranja, je pri razvoju rešitev za avtomatizacijo, odpornih proti prihodnosti, koristno spremljati tudi prihodnji razvoj. Načrtovani digitalni potni list za izdelke EU je primer prihodnjih nastavitev, ki bi jih bilo treba že danes vključiti v odločitve o oblikovanju. Vsebuje podrobne informacije o izdelku, kot je na primer ogljični odtis izdelka, in je namenjena izboljšanju preglednosti v celotni vrednostni verigi.
Trajnostna avtomatizacija je več kot le trend, saj v svetu, ki je vse bolj okoljsko osveščenem odločilno prispeva k dolgoročnemu uspehu podjetja. Odvisno odnačina uporabe in izhodiščnega stanja lahko naložbe v energijsko ali stroškovno učinkovite tehnologije ponudijo možnosti za prihranek. Bolje so opremljeni za prihodnje zakonodajne zahteve in se lahko prožno odzivajo na spreminjajoče se tržne razmere.
Za uspešno izvajanje trajnostne avtomatizacije so priporočeni naslednji koraki:
1. Izvedba celovite energetske analize proizvodnih procesov, na primer s preverjanjem časa delovanja strojev in trenutne porabe energije
2. Opredelitev glavnih porabnikov in možnih prihrankov
3. Vrednotenje rešitev za avtomatizacijo s poudarkom na energetski učinkovitosti in zmanjšanju emisij CO₂
4. Upoštevanje vrednosti PCF (ogljični odtis izdelka) pri izbiri sestavnih delov
5. Vključevanje trajnostnih meril v izbiro dobaviteljev