Naraščajoči stroški energije in potreba po zmanjšanju emisij CO2 predstavljajo velike izzive za podjetja. Strogi predpisi, kot je CSRD (Direktiva o trajnostnem poročanju podjetij), in izvajanje novih standardov, kot so znanstveno utemeljeni cilji (SBTi), od podjetij zahtevajo večja prizadevanja. Hkrati imajo kupci od svojih dobaviteljev visoka pričakovanja glede ogljičnega odtisa izdelkov (PCF), okolju prijaznih in trajnostnih materialov ter energetske učinkovitosti.
Za kupce in odločevalce to odpira nov pogled na naložbe v tehnologijo za avtomatizacijo. Dinamika stroškov in koristi se očitno spreminja v korist trajnostnih rešitev in partnerjev. Ne nazadnje energetska učinkovitost in varčevanje z viri nista več le modni besedi, temveč merljiva dejavnika, ki neposredno vplivata na stroške poslovanja. Sodobni sistemi za avtomatizacijo lahko znatno zmanjšajo porabo energije v proizvodnji in hkrati zmanjšajo odpadne materiale, na primer z uporabo sekundarnih surovin. Ta dvojni prihranek – pri energiji in materialih – pogosto povzroči hitrejšo amortizacijo stroškov naložbe, kot je bilo predvideno.
Vendar pa so koristi veliko večje od takojšnjega prihranka stroškov. Z izvajanjem zahtev strožjih okoljskih predpisov, kot sta Zakon o energetski učinkovitosti (EnEfG) in CSRD, postaja sposobnost preglednega dokumentiranja trajnostne uspešnosti vse pomembnejša. Rešitve za trajnostno avtomatizacijo podjetjem pomagajo izpolnjevati te regulativne zahteve. Omogočajo izvajanje energetsko učinkovitih procesov, izboljšujejo sledljivost in zagotavljajo natančne podatke za trajnostna poročila.
Za razvijalce in oblikovalce lahko trajnostna avtomatizacija postane katalizator inovacij. Ključni podatki, kot sta poraba energije in ogljični odtis, so v ospredju procesa načrtovanja. Za celostni pogled je pomembno upoštevati tako odtis proizvodnje kot tudi odtis v življenjski dobi. Vključevanje trajnostnih vidikov v razvojni proces sicer zahteva premislek, vendar ponuja tudi priložnost za inovativne rešitve. Jasne zahteve in pregledna konzola s pomočjo orodij pomagajo pri načrtovanju sistema uporabiti pravo tehnologijo – pnevmatsko, električno ali kombinirane rešitve – s pravimi dimenzijami. Tehnične možnosti so številne: Senzorji, kot so senzorji pretoka v pnevmatskih sistemih ali senzorji navora v električnih pogonih, omogočajo natančno beleženje in optimizacijo porabe energije. Napredna orodja za analizo podatkov pomagajo optimizirati delovanje strojev in zmanjšati porabo virov. Sistemi za spremljanje stanja lahko napovedujejo in preprečujejo okvare, kar ne le poveča učinkovitost sistema, temveč tudi podaljša življenjsko dobo sestavnih delov. K boljšemu splošnemu ravnovesju prispevajo tudi izdelki z manjšo vsebnostjo CO₂ (npr. iz bioplastike). Digitalni dvojčki lahko zagotovijo vse ustrezne informacijske modele za komponente avtomatizacije in aktivne verige v paketu in kot digitalno predstavitev – od inženirskega procesa do navideznega zagona (VIBN) in obratovalnih faz do recikliranja.
Poleg vidikov, kot so modularnost, enostavna popravljivost in možnost recikliranja, je pri razvoju rešitev za avtomatizacijo, odpornih proti prihodnosti, koristno spremljati tudi prihodnji razvoj. Načrtovani digitalni potni list za izdelke EU je primer prihodnjih nastavitev, ki bi jih bilo treba že danes vključiti v odločitve o oblikovanju. Vsebuje podrobne informacije o izdelku, kot je na primer ogljični odtis izdelka, in je namenjena izboljšanju preglednosti v celotni vrednostni verigi.
Trajnostna avtomatizacija je več kot le trend, saj lahko v svetu, ki je vse bolj okoljsko ozaveščen, odločilno prispeva k dolgoročnemu uspehu podjetja. Podjetja, ki v te tehnologije vlagajo že v zgodnji fazi, si zagotovijo prihranke stroškov in večjo učinkovitost, hkrati pa se v svoji panogi uveljavijo tudi kot odgovorni akterji in zanesljivi partnerji s stabilnimi dobavnimi verigami. Bolje so pripravljeni na prihodnje regulativne zahteve in se lahko prožno odzivajo na spreminjajoče se tržne razmere.
Za uspešno izvajanje trajnostne avtomatizacije so priporočeni naslednji koraki:
1. Izvedba celovite energetske analize proizvodnih procesov, na primer s preverjanjem časa delovanja strojev in trenutne porabe energije
2. Opredelitev glavnih porabnikov in možnih prihrankov
3. Vrednotenje rešitev za avtomatizacijo s poudarkom na energetski učinkovitosti in zmanjšanju emisij CO₂
4. Upoštevanje vrednosti PCF (ogljični odtis izdelka) pri izbiri sestavnih delov
5. Vključevanje trajnostnih meril v izbiro dobaviteljev