Rezultati ravnanja s tekočinami so odvisni predvsem od zanesljivih rezultatov meritev. Če je na primer razlika med dobavljeno in izmerjeno količino zaradi slabih meritev velika, so metrike učinkovitosti zavajajoče. Zato je zelo pomembno uporabljati ustrezne merilne naprave. ISO 8655 in ISO 23783 opisujeta različne merilne metode in pogoje, na primer največje dovoljeno sistematično in naključno merilno odstopanje za različna območja prostornine. Osnovna zahteva pa je, da so okoljski pogoji čim bolj konstantni ter da se izključijo zunanji in notranji vplivi.
Tudi če so merilne naprave v redu, se lahko pojavijo nezadovoljivi rezultati, ki niso posledica dozirne ali pipetne glave. Nekatere tipične napake in protiukrepi so:
Kot smo že omenili, lahko zunanji vplivi močno vplivajo na rezultate. Kljub temu lahko že majhne spremembe na določeni glavi za doziranje in pipetiranje izboljšajo rezultate – zlasti pri majhnih ciljnih volumnih. Družba Festo uporablja tlačno nadzorovano doziranje in pipetiranje. V tem primeru je treba nujno uporabiti ventil z dobro ponovljivostjo in obnovljivostjo brez vpliva časa premora. Pri aplikacijah doziranja je zelo pomembna tudi izbira prave igle.
To obnašanje preverimo na primeru z dozirno glavo VTOE Festo. Rezultati doziranja z različnimi premeri igel kažejo dve glavni ugotovitvi:
Merilni pogoji
Če pogledamo ustrezne vrednosti CV-kanala (imenovane tudi CV znotraj serije ali CV znotraj testa) v odvisnosti od rezultatov doziranja igle, sta neposredno vidni še dve pomembni ugotovitvi:
Merilni pogoji
Razlog za višje CV-je z manjšimi impulzi je preprost: pri odpiranju in zapiranju ventilov je veliko parametrov in lastnosti, ki se lahko rahlo spreminjajo (npr. krmilna enota s časovno ločljivostjo, preklopno vedenje ventila, pretok tekočine itd.). Če je čas impulza majhen, je časovni del vklopa in izklopa večji in ima zato večji vpliv. Zaradi tega so rezultati doziranja bolj razpršeni in imajo slabši CV.
Da bi se temu izognili, so pomembne ugotovitve iz prvega grafa. Z uporabo igle z manjšim pretokom (npr. manjšim notranjim premerom) lahko podaljšamo čas impulza, da dosežemo določeno količino volumna. Na ta način se pri enakem ciljnem volumnu vrednosti CV ponovno izboljšajo.
Če povzamemo, je očitno, da je dober rezultat rokovanja s tekočinami odvisen od več parametrov. Najprej je potrebna ustrezna merilna oprema. Poleg tega je zelo pomembno, da se izognemo zunanjim vplivom z oblikovanjem ustreznih tekočinskih kanalov, ustvarjanjem čistega delovnega okolja in ohranjanjem čim bolj konstantnih okoliških pogojev. Z uporabo pravih komponent za vsako uporabo je mogoče odpraviti notranje vplive.