Stroji se šalijo

Komunikacije s stroji smo se že navadili. Bodisi v čakalnici v klicnem centru ali na primer prek Applove programske opreme Siri (vmesnik za razlago in prepoznavanje govora). To je včasih nadležno, ko program na čakanju ne razume točno našega vnosa, ali pa zabavno, na primer, ko Siri to vzame s humorjem in poskuša pripovedovati šale. Računalniški strokovnjaki, matematiki, psihologi in številni drugi strokovnjaki po vsem svetu si prizadevajo, da bi naučili robote, kaj so človeška čustva oziroma kako jih oceniti. Poleg izobraževanja je cilj tudi uporaba robotov na področju zvestobe strank, nege ali v okviru terapij.

Vsevedni klovn za stranke

Tu nastopijo Pepper, Romeo in NAO. "Starševski dom" treh bratov je podjetje SoftBank Robotics. Pepper je bil ustvarjen, da bi podjetjem pomagal služiti njihovim strankam. Od konca leta 2014 ga je mogoče videti ne le v trgovinah Nestlé na Japonskem, temveč je zdaj na voljo tudi na francoskih železniških postajah v regiji Loara in v evropskih supermarketih Carrefour. Majhen humanoidni robot ima zaradi velikega podatkovnega spomina ogromno zalogo znanja. Prepozna sogovornika, zna oceniti čustvene odtenke ("Ste žalostni?") in komunicira na podlagi obstoječih informacij o strankah.

Pametni pomočniki

Romeo je precej višji od Pepperja, meri 140 cm, in je bil razvit, da bi pomagal ljudem s telesnimi omejitvami. Z njegovo pomočjo naj bi se okrepila samostojnost starejših oseb. Robot pomočnik lahko odpira vrata, se povzpne po stopnicah in prinese stvari. NAO je miniaturna različica Pepperja in Romea, meri le 58 cm in je hkrati najstarejši izmed humanoidnih robotov podjetja SoftBank Robotics. Razvit je bil leta 2006 in je trenutno v svoji peti "generaciji", ki se nenehno uporablja po vsem svetu.

Učitelj robot govori 20 jezikov

NAO, interaktivni robot, ki ga je mogoče personalizirati in katerega ime v japonščini pomeni "poštenost", prepozna več kot dvajset jezikov. Uporablja se lahko za učenje najrazličnejših učnih vsebin, zato se vse pogosteje uporablja v šolah. Na Japonskem, v deželi robotov, učenci z robotom NAO trenirajo besedišče in miselno računanje ter izvajajo gimnastične vaje, ki jih predpiše mali "človek". Otroci so navdušeni in nadvse motivirani. Japonska raziskava (študija o uporabi učnih robotov na Univerzi v Osaki) o uporabi robota NAO kaže, da je raven hrupa med poučevanjem z ekipo učitelj-robot bistveno nižja.

Učitelji roboti v Nemčiji in Avstriji

Roboti so kot pomočniki učiteljev prišli tudi v Nemčijo in Avstrijo. NAO s svojim znanjem dopolnjuje pouk predmetov MINT (matematika, računalništvo, naravoslovje in tehnologija) v številnih šolah v vseh starostnih skupinah. Dijaki gimnazije v Karlsbadu se na primer s pomočjo robota NAO učijo programiranja, NAO pa je na voljo tudi dijakom pri pouku na HTL Leonding v Zgornji Avstriji.

Begunski otroci se od robotov učijo nemščine

Projekt EU "L2TOR" (Second Language Tutoring using Social Robots), ki se je začel leta 2016, je namenjen poučevanju otrok priseljencev, starih od štiri do šest let, ki se s pomočjo humanoidnih robotov učijo novega drugega jezika, da bi jih hitro vključili v izobraževalni sistem. Toda jezikovna podpora, ki jo zagotavlja robot, je namenjena kot individualno dopolnilo obstoječi izobraževalni ponudbi in ne kot nadomestilo zanjo. Jasno je, da uporaba robotov ustvarja dodatna sredstva in da je NAO, ki trenutno stane približno 12.000 EUR, dolgoročno cenejši od človeškega mentorja.

Slaba interakcija med človekom in strojem

Kljub temu je kakovost interakcije med človekom in strojem trenutno še vedno obvladljiva. Deluje, kadar je otrokov besedni zaklad zmerno razvit. Vendar umetna inteligenca ne zadostuje za razumevanje konteksta kompleksnejšega pogovora in zagotavljanje smiselnih, spontanih odgovorov. Računalničarji, pedagogi in jezikoslovci si nenehno prizadevajo za postopno izpopolnjevanje pridobivanja smisla. Pričakuje se, da se bo NAO hitro razvijal tudi na tem področju. Uporablja se v raziskovalnih projektih na temo interakcije med človekom in strojem in pri tem zbira velike količine podatkov. Gre za bistvena vprašanja: Kaj je značilno za človeška čustva? Kako jih je mogoče prepoznati s pomočjo računalnikov in kako se lahko računalniki naučijo čustev?

Robot podpira avtistične otroke

Na to se osredotoča projekt EU "DEENIGMA", ki se je začel leta 2016 in v katerem sodeluje Katedra za kompleksne in inteligentne sisteme na Univerzi v Passauu. Cilj je z roboti razširiti socialno domišljijo otrok z avtizmom. "Avtističnim otrokom želimo pomagati, da bi se bolje čustveno odzivali in se lažje vključili v podjetje. Dialog med otrokom in robotom bi moral biti del terapevtskega procesa, da bi se avtistični otroci naučili pravilno vrednotiti socialno vedenje," pravi prof. dr. Björn Schuller, vodja ekipe iz Passaua.

Tehnofili, mladi pacienti

Srečanja potekajo pod vodstvom terapevta. Robot ZENO R25, ki trenutno stane približno 5.000 dolarjev in je tako eden najcenejših modelov robotov, bo z ustrezno programsko opremo otroka motiviral za interakcijo, zagotavljal povratne informacije in opazoval vsa čustva. V predhodni študiji se je večina avtističnih dečkov in deklic, starih od 5 do 12 let, na splošno zelo dobro razumela s svojim sogovornikom androidom (opomba: android je ime za robota, ki je videti in se obnaša kot človek). Deloma zato, ker so majhni avtistični otroci običajno zelo tehnično podkovani in se jim zdi, da je ravnanje s sistemi, ki temeljijo na pravilih in so predvidljivi, na primer roboti, veliko manj zapleteno in nevarno kot socialna interakcija z ljudmi.

Prepoznavanje in ustvarjanje čustev

Po drugi strani pa je za mnoge že na prvi pogled skrivnost, kako se lahko roboti prilagodijo avtističnim otrokom in razvrstijo njihovo vedenje. "Obnašanje stroja je običajno demonstracijski material. V našem primeru je zbran pri tipično razvitih in avtističnih otrocih. Za diagnosticiranje avtizma na podlagi parametrov je bilo potrebnega veliko predhodnega tehničnega dela, zdaj pa imamo popolnoma nove metode vrednotenja podatkov v zelo velikem obsegu," pojasnjuje profesor Schuller. "To vključuje avtistični govor in obdelavo slik za vzorce gibanja in geste. Podamo sume, programska oprema za prepoznavanje pa spremlja izraze obraza, geste in govorno vedenje, kot sta osnovna frekvenca in spremenljivost glasu. Tako lahko prepoznamo čustva," pojasnjuje Schuller.

Skepticizem glede usposobljenosti androida

Nemška zdravnica dr. Christine Preißmann dvomi, da bo znanje androida dolgoročno pomagalo otrokom v tem projektu. Strokovna avtorica, ki se ukvarja z avtizmom in ima tudi sama Aspergerjev sindrom: "Uporaba umetne inteligence je smiselna na več ravneh, vendar je trenutno vprašljivo, ali lahko obogati čustveni razvoj. Vsaka avtistična oseba je individualna. Avtisti zato potrebujejo ciljno usmerjeno oskrbo. Dvomim, da lahko roboti zagotovijo to individualnost. Menim, da so avtisti, ki se učijo na robotih, na koncu omejeni tudi na uporabo robotov."

Poplava podatkov ponovno postane znanje robotov

Ocena informacij, ki bodo zbrane v treh letih in pol trajanja projekta "DE-ENIGMA", vsekakor obeta velik preskok v podatkovni tehnologiji – ne le za raziskave avtizma, temveč tudi za širšo znanstveno skupnost. Še nikoli prej ni bilo mogoče zbrati natančnih informacij o vedenju, obrazni mimiki, intonaciji, glasnosti in vzorcih gibanja na tako zgoščen način, prilagojen ciljni skupini, in v tako velikih količinah.

Fenomen Uncanny Valley

Čeprav so številni ljudje po svetu navdušeni nad velikimi in majhnimi androidnimi pomočniki in industrija robotike napoveduje astronomske prodajne številke, pa bi se na poti do popolnega strojnega človeka lahko pojavil tudi vse večji prelom na krivulji komercialnega sprejemanja. Govorimo o fenomenu Uncanny Valley ("čudna dolina"), ki označuje vrzel v psihološki sprejemljivosti, takoj ko lik doseže določeno stopnjo antropomorfizma: vse, kar je zelo podobno človeku, vendar se ne obnaša "popolnoma" kot človek, se zlahka zdi sumljivo.

Tehnološka singularnost

Kljub temu se zdi, da tehnološka singularnost čaka na koncu poti – trenutek, ko bosta človek in stroj postala enako inteligentna, stroji pa se bodo izboljšali in razvili. Na srečo to ni tako preprosto. Človeški čustveni svetovi so robotom namreč zaenkrat odrekani. Za približek bi morala biti obdelava informacij vsaj povezana s fiziologijo, kot je to pri ljudeh, kar pa ni samo vprašanje tehnologije senzorjev. Zato ni pričakovati, da bodo stroji v bližnji prihodnosti presegli ljudi v smislu resničnega intelekta, čeprav Siri v Descartesovem smislu to verjame že danes: na vprašanje "Kaj menite o umetni inteligenci?" Siri odgovori: "Mislim, torej sem."