Novi pogonski koncepti in neverjetne oblike gibanja so vedno igrali pomembno vlogo v naši mreži Bionic Learning Network. Hodeči robot BionicWheelBot je robot s prav posebnimi lastnostmi, ki ga je navdihnil pajek gimnastičar.
Biološki vzornik za robota BionicWheelBot je pajek, ki se premika z obrati (Cebrennus rechenbergi). Živi v puščavi Erg Chebbi na robu Sahare. Tam jih je leta 2008 odkril profesor Ingo Rechenberg, profesor bionike na Tehnični univerzi v Berlinu. Ta pajek lahko teče kot drugi pajki. Lahko pa se premika tudi s kombiniranim zaporedjem letenja in prevračanja po tleh.
Tako se lahko optimalno prilagaja okolici: na ravnem terenu je v tako imenovanem načinu kotaljenja dvakrat hitrejši kot pri teku. Na neravnih površinah pa se hitreje premika s hojo. To mu omogoča varno in učinkovito premikanje po puščavi, kjer se pojavljata obe vrsti terena.
Odkar je odkril pajka, se profesor Rechenberg ukvarja s tehničnim prenosom njegovih gibalnih vzorcev. Študije o obnašanju pajka so pripeljale do izdelave različni roboti, ki se lahko premika po zahtevnem terenu. Za BionicWheelBot je berlinski znanstvenik skupaj z našo ekipo za bioniko še dodatno razvil kinematiko in koncept pogona.
Da bi se začel kotaliti, BionicWheelBot oblikuje po tri noge na levi in desni strani telesa v kolo. Dve nogi, ki sta med hojo zloženi, se zdaj raztegneta, potisneta pajka, stisnjenega v kroglo, s tal in ga med kotaljenjem trajno potiskata. Tako preprečujeta, da bi se BionicWheelBot zataknil, in zagotavljata, da se lahko premika tudi po razgibanem terenu. V načinu kotaljenja je umetni pajek – tako kot njegov naravni model – veliko hitrejši kot pri teku. Robot lahko premaguje tudi do petodstotne vzpone.