So agilne, okretne in lahko delajo tudi lupinge in tesne zavoje: BionicSwifts. Pet umetnih lastovk se lahko s pomočjo radijskega notranjega sistema GPS usklajeno in avtonomno premika v določenem zračnem prostoru.
Pri izdelavi robotskih ptic je bil poudarek na uporabi lahkih struktur kot pri njihovem biološkem vzorniku. Tako v tehnologiji kot naravi velja, da je ob manjši teži, ki jo je treba premakniti, potrebnega tudi manj materiala, prav tako se porabi manj energije. Bionične ptice, katerih telo je dolgo 44,5 centimetra, razpon kril pa imajo 68 centimetrov, tehtajo le 42 gramov.
Da bi bili manevri čim bolj podobni naravnim, so krila izdelana po vzoru ptičjega perja. Posamezne lamele so izdelane iz izjemno lahke, prožne, vendar zelo trpežne pene in ležijo druga na drugi kot skodle. Povezane so s peresom iz karbona in pritrjene na krila rok in dlani tako kot pri naravnem modelu.
Ob zamahu kril navzgor se posamezne lamele razširijo, da lahko zrak teče skozi krilo. To pomeni, da ptice potrebujejo manjšo silo, da krilo potegnejo navzgor. Med zamahom navzdol se lamele zaprejo, da lahko leteči roboti letijo z večjo silo. Ta skoraj naravna replika kril omogoča napravi BionicSwifts boljši profil letenja kot pri prejšnjih pogonih s plapolajočimi krili.
Ptičje telo vsebuje kompaktno konstrukcijo za mehanizem kril, komunikacijsko tehnologijo ter komponente za krmiljenje kril in višinsko krmilo, rep. Na zelo majhnem prostoru so nameščeni brezkrtačni motor, dva servomotorja, baterija, reduktorska enota in različna vezja za radio, krmilnik in lokalizacijo.
Inteligentna interakcija motorjev in mehanike omogoča na primer natančno prilagajanje frekvence udarcev kril in naklonskega kota višinskega krila pri različnih manevrih.
Notranji radijski sistem GPS z ultraširokopasovno tehnologijo (UWB) omogoča usklajeno in varno letenje naprav BionicSwifts. V ta namen je v enem prostoru nameščenih več radijskih modulov. Nato se ta sidra medsebojno locirajo in določijo nadzorovani zračni prostor. Poleg tega je vsaka robotska ptica opremljena z radijskim označevalcem. Ta pošilja signale sidrom, ki tako lahko določijo natančen položaj ptice in zbrane podatke pošljejo v osrednji glavni računalnik, ki deluje kot navigacijski sistem.
Na podlagi tega je mogoče načrtovati pot, tako da vnaprej programirane poti pticam določajo pot leta. Če ptice zaradi nenadoma spremenjenih okoljskih vplivov, na primer vetra ali termike, odstopijo od svoje poti leta, jo takoj same popravijo in v tem primeru ukrepajo avtonomno – popolnoma brez človeškega pilota. Radijska komunikacija omogoča natančno zaznavanje položaja prek ovir, tudi ob delni prekinitvi vizualnega stika. Uporaba radijske tehnologije UWB zagotavlja varno in nemoteno delovanje.
Inteligentno povezovanje letečega predmeta in poti GPS ustvarja 3D-navigacijski sistem, ki bi se lahko uporabljal v povezani tovarni prihodnosti. Natančna lokalizacija tokov materiala in blaga lahko na primer izboljša potek procesov in predvidi ozka grla. Poleg tega bi lahko avtonomne leteče robote uporabljali na primer za prevoz materiala in tako s svojimi koridorji za letenje optimizirali uporabo prostora v tovarni.