Za učinkovito proizvodnjo prihodnosti bo digitalna podoba sestavnih delov, izdelkov in procesov izrednega pomena. V okviru raziskovalnega projekta BaSys 4.2 Festo sodeluje s številnimi partnerji pri razvoju standardiziranega izvajanja konceptov, ki so za to potrebni – na primer upravljalna lupina platforme Industrije 4.0 in paket tipa modula Namur in ZVEI.
V teh konceptih je digitalni dvojček uporaben v konkretnih praktičnih aplikacijah in dosega neposredno dodano vrednost za proizvodnjo.
Digitalni dvojčki so elektronsko dostopni opisi ustreznih enot. To so lahko komponente, sistemi, proizvodno blago ali celo abstraktni procesi in logike. Zahteve zanje so ustrezno raznolike in segajo od splošnih informacij, kot so proizvajalec, tip in velikost, do opredeljenih zmogljivosti in fizičnih simulacij ter opisov vmesnikov za modularne implementacije sistemov »vključi in proizvajaj« – na primer paket tipa modula (MTP).
Koncept digitalnega dvojčka je osrednji vidik Industrije 4.0. Za njegovo učinkovito uporabo so potrebna medpanožna in od proizvajalca neodvisna pravila. Ta so razvita v sistemu BaSys 4.2 na podlagi koncepta upravljalne lupine (VWS) ter izvedena in predstavljena v vzorčnih aplikacijah.
BaSys 4.2 si je zadal nalogo, da bo ne le združil različne zahteve za digitalne dvojčke v modelu upravljalne lupine, temveč tudi razvil prosto dostopna programska orodja in aplikacije, ki bodo omogočili enostavno izvajanje koncepta v praksi. Deklarirani cilj je ustvariti splošno sprejet vzorčni primer prek številnih močnih partnerjev in tako podpreti zlasti mala in srednje velika podjetja.
Eno od posebnih področij delovanja družbe Festo je nadaljnji razvoj inženiringa, da bi se koncepti lahko izvajali v praksi. V tem okviru Festo vodi tudi dejavnosti v ustreznem delovnem paketu. Osrednji točki sta standardizacija inženirskih podatkov in avtomatizirano ustvarjanje opisov sistemov modulov za modularno proizvodnjo. Ta opis omogoča avtomatizirano integracijo po načelu vključi in proizvajaj. Glavni izziv pri tem sta preoblikovanje in sinhronizacija informacij z različnih področij ter semantika zmogljivosti in podatkov, ki so za to potrebni. Poleg tega imata pomembno vlogo virtualni zagon in neprekinjeno upravljanje podatkov v celotnem življenjskem ciklu.
Cilji triletnega projekta so ne le razvoj programske opreme, temveč tudi znanstvene objave in razvoj skupnih demonstracijskih naprav, ki prikazujejo prednosti novih aplikacij. Poseben poudarek je tudi na združevanju pristopov procesne in predelovalne industrije.
Organizacija za vodenje projekta: Nemški vesoljski center (DLR)
Vodja konzorcija: Fraunhofer IESE Kaiserslautern
Razvojni partnerji:
Povezani partnerji:
BaSys 4.2 financira BMBF pod identifikatorjem 01|S19022G.